Kako najprej zgraditi sebe, da se pripravim na tebe?

Forget about enlightenment. Sit down and listen to the wind singing in your veins. Feel the love, the longing, and the fear in your bones. Open your heart to who you are, right now. Not who you'd like to be, but the being right here before you, inside you, around you. All of you is holy. You’re already more than whatever you can know. Breathe out, look in, let go • John Welwoo

Ljudje smo socialna bitja in potrebujemo drug drugega, želimo si biti ljubljeni in za nekoga pomembni, želimo si biti v odnosih, a včasih si je potrebno vzeti nekaj trenutkov. Samskost je obdobje, ko se lahko lotimo izgrajevanje sebe kot osebe, ki bo lahko v polnosti dar drugemu.

Obdobje razločevanja

Na to obdobje lahko pogledamo iz drugačne perspektive, kot smo bili do sedaj navajeni. Samskost je na prvem mestu lahko obdobje razločevanja. Kam me kliče srce? Bog je v nas položil hrepenenja, ki nas vodijo tja, kjer bomo srečni v izpolnjenosti, zato je strah pred tem povsem nepotreben. Razločevanje je proces, ki potrebuje svoj čas in samskost je za to izvrstna priložnost, ker si ga lahko vzamemo dovolj za ukvarjanje sami s seboj. Mladost nam daje energije v izobilju, ta energija pa je nek neizmeren potencial, katerega vse premalokrat vnovčimo. Sposobni smo velikih stvari, lahko smo znanilci sprememb, ki so potrebne, saj smo manj obremenjeni s pravili družbe in znamo bolj razmišljati s srcem.

Prilika o talentih

Pa povežimo razmišljanje še s Svetim Pismom. Spomnimo se prilike o talentih. Kako je gospodar vsakemu od služabnikov izročil talente, da jih v času njegove odsotnosti še oplemenitijo. Enemu pet, drugemu dva in tretjemu enega. Ta, ki jih je pridobil pet, je šel takoj trgovat z njimi in si je pridobil še pet drugih. Prav tako drugi. Tretji pa, ki je dobil enega, je skopal jamo in talent skril. Ko se je gospodar vrnil, je pristopil do prvega in ta mu je izročil deset talentov, gospodar pa mu je odvrnil: »Prav, dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!« Tudi drugega služabnika je pohvalil z enakimi besedami. Potem pa je prišel tretji, ki mu je dejal: »Gospodar, vedel sem, da si trd človek, žanješ, kjer nisi sejal, in zbiraš, kjer nisi razsul. Zbal sem se in sem šel in zakopal tvoj talent v zemljo.« In gospodar mu je vzel še ta talent, ki ga je imel.

Kaj nam poznana prilika lahko pove na področju samskega življenja? Povabi nas, da smo kot dobri in zvesti služabnik. Da mu zaupamo in si upamo s svojimi talenti trgovati – da jih najdemo, pokažemo, razvijamo, pridobivamo! K temu nas kliče Bog v kateremkoli obdobju življenja, vendar je samskost še zlasti v mladosti, najboljši čas za investicijo, ki se nam bo obrestovala. Pomembno je, da živimo svoje samsko obdobje v polnosti in hkrati z mislijo, kakšen dar želim biti svojemu bodočemu možu ali ženi, katere vse talente si želim pridobiti, da bo najino skupno življenje obogateno.
Zamislimo se tudi lahko nad ravnanjem tretjega služabnika, saj ga vsak izmed nas zagotovo najde v svojem življenju. »Zbal sem se in šel ter tvoj zaklad zakopal v zemljo,« pravi. Kolikokrat v svojem življenju smo si sami največja ovira, ko dopustimo, da strah obvladuje naše odločitve in ravnanja. Vrtimo se okoli lastnega popka tegobe, pojokujemo nad tem, da nimamo partnerja… in stagniramo. Jedro problema pa izvira iz nezaupanja Bogu, da ima za nas pripravljen veličasten načrt! Ko zaupamo, gremo naprej in se ne bojimo neuspehov, ker nas delajo izkušenejše in močnejše.

Soočanje z ranjenostjo

Ob vsem razmišljanju o naših potencialih, pa je še eno  področje, ki bi ga izpostavila, kot nadvse pomembno delo, ki se ga lahko lotimo v času priprave na življenjskega sopotnika. Gre za soočenje z našo ranjenostjo. To je tema, ki gre malo globlje, morda celo tema, ki se je bojimo in se ji kar instinktivno želimo izogniti. Zagotovno ne gre za temo, o čemer bi z veseljem klepetali ob kavi ali pivu. Je tema, ki jo le stežka odpremo in poseže v srčiko našega dostojanstva. Stasi Eldredge v svoji knjigi celo pravi, da smo ranjeni ravno na področju, kjer nam je bilo dano narediti največji razcvet in kjer se skriva naše poslanstvo. Rane, še zlasti tiste, ki smo jih prejeli v našem otroštvu, zarežejo v središče naših src – ob vsem tem, pa ne gre le za prejeto rano, pač pa tudi za vsa sporočila, ki smo jih ob tem prejeli. In iz teh sporočil nato izoblikujemo navade, ki pa nikoli ne pripomorejo k zdravemu načinu delovanja in soočanja. Če na rano pozabimo, se zapre in zagnoji. Rano moramo ponovno odpreti in očistiti. Zakonci lahko povemo, da življenje v odnosu prinese čisto vsako neočiščeno rano na plano, kar se odraža v odnosu do sebe, do drugega, do reševanja konfliktov… V resnici lahko močne rane preplavijo celoten odnos.

Kako naj  se torej mlad človek loti soočanja svojo ranjenostjo? Kristjani imamo ta neizmeren privilegij, da za ozdravljenje prosimo Kristusa. Sam nam pravi: »Pridite  k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek.«
Konkretno vam svetujem, da si najdete (dobrega) osebnega spovednika, kateremu se boste zares lahko v vsem zaupali. Hodite k redni spovedi, saj je spoved zakrament ozdravljenja, trenutek, ko vam Bog celi rane. Po vsaki spovedi lahko počivamo v Kristusovem srcu, ki nas ozdravlja in celi.

Samskost kot priložnost

Da ne boste narobe razumeli – ne mislim, da bi morali vstopiti v odnos šele, ko smo povsem ozdravljeni, saj je popolno ozdravljenje točka, ki jo bomo dosegli šele v nebesih. Prav tako ne mislim, da se morate vključiti v še 10 novih krožkov, kjer boste pridobivali talente, da boste imeli na koncu le dovolj za ponuditi bodočemu partnerju – nič od tega.
Bistvo je, da čas samskosti vzamete kot priložnost razvoja in vstopite v proces ozdravljanja, a da hkrati v svojem srcu zaslišite tih klic, če vas Bog pokliče v pristen odnos z drugo osebo – kjer se tudi razvoj in ozdravljanje ne končata.

 

Prvotno objavljeno v Ognjišču, Januar 2017.